Svetovalnica
Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
Svetovalnica
Praznično jutro smo namenili poudarkom največjega Marijinega praznika. S svojo neutrudno mislijo na vse ostarele in bolnike nam je svoj odnos do Marije, naše velike priprošnjice v mnogih preizkušnjah, zaupal duhovnik Miro Šlibar.
Globine
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Globine
Avgustovske Globine sestavljajo odlomki nekaterih preteklih oddaj. Najprej smo pred velikim šmarnom ponovili nekaj misli o Mariji, našem zaupanju in sprejemanju. Slišali smo tudi odlomke iz oddaje o branju Svetega pisma na počitnicah in razmišljanje o zanimivem vprašanju, kdo bo prišel v nebesa.
Vabilo na pot
Nadaljevali smo z odkrivanjem blagodejnih učinkov hoje - tokrat hoje ob peščeni obali, povabili pa smo tudi na Kredarico, kjer bo v najvišjem svetišču pri nas kar nekaj možnosti za obisk svetih maš.
Vabilo na pot
Nadaljevali smo z odkrivanjem blagodejnih učinkov hoje - tokrat hoje ob peščeni obali, povabili pa smo tudi na Kredarico, kjer bo v najvišjem svetišču pri nas kar nekaj možnosti za obisk svetih maš.
Radijska kateheza
V avgustovski katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o svetnikih, ki so naši vzorniki in pomočniki na poti v nebesa. Posebna pozornost je bila posvečena Mariji, saj smo v marijanskem mesecu ter Magdaleni Gornik, za katero je bilo novembra 2021 izdano dovoljenje, da se lahko začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo.
Radijska kateheza
V avgustovski katehezi za bolnike je msgr. Miro Šlibar spregovoril o svetnikih, ki so naši vzorniki in pomočniki na poti v nebesa. Posebna pozornost je bila posvečena Mariji, saj smo v marijanskem mesecu ter Magdaleni Gornik, za katero je bilo novembra 2021 izdano dovoljenje, da se lahko začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo.
Radijska kateheza
Oddaja je bila posvečena Mariji, obenem pa smo spoznali tudi svetnika sv. Roka in sv. Moniko ter blaženega Carla Acutisa.
Radijska kateheza
Oddaja je bila posvečena Mariji, obenem pa smo spoznali tudi svetnika sv. Roka in sv. Moniko ter blaženega Carla Acutisa.
Sobotna iskrica
V oddaji, ki je razkošno postregla s pesmimi o Mariji, ste lahko slišali tudi radijsko igro o Marijini moči, ki je za vedno zaznamovala Ptujsko goro.
Sobotna iskrica
V oddaji, ki je razkošno postregla s pesmimi o Mariji, ste lahko slišali tudi radijsko igro o Marijini moči, ki je za vedno zaznamovala Ptujsko goro.
Naš gost
Naš gost je bil mladi zdravnik imunolog Federico Potočnik, ki je z nami delil misli o življenju v Argentini in Sloveniji, o zdravniškem poklicu ter o pogledu na politično stvarnost v domovini.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.
Duhovna misel
Živela je lepa ptica, lepša od vseh drugih. Bila je močna in svobodna, predvsem pa zelo pogumna. Tako zelo pogumna, da je šla, kamor ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Svetovalnica
Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe.
Naš pogled
V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.
Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.
Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.
Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.
S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.
Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.
Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.
Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.
Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.
Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države?
Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Za nasmeh
Rubriko pripravlja Marjan Bunič